Sorte bil od nekdaj je jezljive,
naš mesar Pirc, zdaj pa poskočila
mu od jeze je kar vratna žila,
druge vse kot da bi izstopile.
Kar ponudim, kar dam na tržišče,
vse zavračajo mi stare stranke,
je besnel in žugal Pirc čez planke,
vse pošiljajo stran, na smetišče.
Koliko v tem letu je ponudil,
pa bilo meso je pač preslabo,
nezadostno, težko za prebavo,
najsi se je mojster silno trudil.
Mesar Pirc človekove pravice
v jezi za živalske je zamenjal,
se od jeze ves rdeč napenjal,
kakor so napete krvavice.
Kdor je na oblasti, se zaveda
naj, da dolgo več ne bo, grozil je,
in kdor mu sledil bo, z njim bo divje,
ker imel bo Pirca za soseda.
Stranke so se mu samo smejale,
mojster mesar Pirc, lepo počasi,
niste prvi in edini v vasi,
vaše so klobase vas izdale.
Ko ponujali klobasarijo
zadnje leto ste vsevprek, izbrali
drugo smo meso, vam kajlo dali,
mar nam je za Pirca mesarijo.
