Zver odprla vrata je, planila,
se prestrašil je zveri krotilec,
da v pripravljenosti je sprožilec,
da prihodnost ne bo prav nič mila.
Mila ne, nemara bo še kruta,
saj ne bo odnehala zver kmalu,
znajde vsa zadeva se na tnalu,
zgodba bo do temelja sesuta.
Tista stvar, ki se je počrnila,
po zaslugi te zveri zdaj vidna
naj postala bi, ker neprevidna
je bila črnilcev kamarila.
Prekoračila je, česar smela
ne bi, šla čez črto je zadeva,
zdaj krotilcem nič več ne uspeva,
da bi zver se v zanke jim ujela.
Zver odprla vrata je, dvorani
bliža se že sodni, kaj storiti,
zveri če uspe še globlje priti,
vse do dna prevari in ukani.
Zver odprla vrata je, prav mučno
za krotilce je, saj negotovo
prvič je, odslej pa bo na novo
vsakokrat odpirala jih bučno.
Pred zverjo se treba umakniti
bo očitno, komisija meni,
prej prav topoglavo se preceni,
zdaj pa ni se ji mogoče skriti.
