Je sejal kot lani piro Bepo,
Bepo, ki Pirác se kliče tudi,
ki na vse se kriplje vedno trudi,
da potegnil bi iz zemlje repo.
Piro je sejal, bi pulil repo
Bepo rad na isti svoji njivi,
neuspeha so mu drugi krivi,
bevska Bepo, pogleduje srepo.
Ti to zmoreš, Bepo prigovarja
sebi sam, ko seje drobno piro,
rad imel pridelek na izbiro
velik bi, a bornega ustvarja.
Sosed z istega je konca Jožko,
ni kot Bepo, klasje dozoreva
mu obilno, Bepa da pogreva,
z Jožkom obračunal bi po moško.
Z argumenti tolčeta oba se ,
Jožko Bepa, Bepo pa z množino
praznih floskul zrinjen na čistino
slednjič komajda še sploh ve zase.
Lomijo se Bepovi podatki,
Jožkovi povozijo ga čisto,
sploščijo ga kot navadno glisto,
tolče Bepo se po glavi gladki.
Oštja, ni pridelka pira dala,
pa tako sem trudil se s sejanjem,
tale Jožko, glej, z enim dejanjem
je pokazal, kakšna sem budala.
