Figo držal v žepu je, ko brusil
si je jezik tam na tujem brusu,
delal le po lastnem je okusu,
drugih potrpljenje preizkusil.
Dal zavezo je, a držal v žepu
figo kot kak paglavec brezglavi,
ki na kocko čisto vse postavi
in potem dobi jih pač po repu.
Priskočila na pomoč mu ona,
figovka je, zvita kakor presta,
v španoviji krasno skupaj gresta,
kot da del sta istega zakona.
Zakon? Saj ne mislite poroke?
Ne, je mišljen zakon goljufije,
po katerem vse lahko se skrije
in prenese na otrok otroke.
Kar obljubiš, da boš kmalu storil,
prazna je beseda, figa konjska,
saj obljuba vendar je zastonjska,
breme boš na vnuke pretovoril.
Dal zavezo je, pa figo stiskal
v žepu paglavec je, z njim še ona,
delovala sta kot dva poltrona,
on ni žvrgolel več, ampak piskal.
Ni pretvarjanje bilo težava,
saj to praksa je obeh nenehna,
figarja sta ona, on pritlehna,
če ne lažeta se, nista zdrava.
Ni težava nekaj obljubiti,
zavezáti se, saj itak vesta,
v nekaj mesecih da k vragu gresta,
fige upata zato moliti.
Prim. na:
Nova24tv
