Kosovka nabrusila kljun spet je,
sliši se zavijanje po njeno,
neprikladno čivkanje ceneno,
ki vse drugo je, samo ne petje.
Spet ob brusu kreše kljun ta ptica
kratkodlaka, črna, prepoznavna
v hipu čivkanja so njena javna,
skrajno nespodobna govorica.
A za to se kosovka ne meni,
misli, da ji brus pravico daje
vsakršno, čez tuje da ograje
leta, kritizira prav poceni.
Česa noče, česa ne sme biti,
kosovka brez dlake na jeziku
blekne, ko je spet z mladino v stiku,
in ne more gneva v kljunu skriti.
Se obnaša prav po komisarsko,
kot minulih časov komisarji,
tisti neprizivni, tisti stari,
ki imeli držo so žandarsko.
Ko takole čivka in zavija,
skrajni čas je, njene da izpade
komisarske kosovske napade
vzame v obravnavo komisija.
