Pri Butalcih nič ne preseneti,
kot pojasnil nam je že Milčinski,
ti o svoji vlogi zgodovinski
so prepričani, v njej so ujeti.
Ko predsedujoči se odloči,
gre za njim butalstvo brez ozira,
ali pol Butal zato pomira,
da le pravi strel iz puške poči.
Tokrat gre v Butalah za obrambo,
več ne bodo se drago branili,
glavni pravi, kaj bi dopustili,
da obramba nam izprazni shrambo.
Izstopimo iz obrambne zveze,
naj Tepanjčan kar sam sebe brani,
mi v Butalah narod smo izbrani,
nas ne obvezujejo zaveze.
Turki nič več niso nam nevarni,
nas in Rusov pa je sto milijonov,
k temu še imamo nekaj dronov,
narejenih v lastni orožarni.
Da nevtralnost naša je usoda,
je zapisano v butalski krvi,
je golob miru simbol naš prvi,
večna nam zajamčena svoboda.
To in take zadnji čas vrtijo
melodije o svobodi zlati,
dokler kdo pošteno ne premlati
teh Butalcev, v sanjah pač živijo.
