Premierno ta primer predstavljen
bil je v lutkovnem nam gledališču,
priča tam bili smo prizorišču,
bil komad na oder je postavljen.
Znan igralec, amater v resnici,
ki igra šele tri dobra leta,
bil oseba ni več prizadeta,
kar nekoč naj bil bi po krivici.
Zaigral zdaj vlogo je očeta,
dasiravno sploh je ne obvlada,
v njem prevladala je tokrat nada,
da nasedla mu bo mnoga teta.
Da zjokale bodo se ob vlogi,
ko pretvarja se, da tip je oče,
publika vsa ganjena se zjoče,
ker v družini so tako ubogi.
Prizadeto scena ta deluje,
ko družinski oče se prikaže,
matere nikjer, igralec laže,
da gledalstva čustva si kupuje.
Lutka sicer zgolj je ta igralec,
saj povedali smo, gledališče
kakšnega je tipa, tukaj išče
le pozornost naš nategovalec.
Ni komedija to in ni drama,
premierno ki se nam predstavlja,
je primer, kako tip zapostavlja
zarod svoj, zlaganost ena sama.
Vredno sploh ni, da bi se obregnil
kritik kak ob vlogo premierno,
in povedal, tip da neprimerno
od družine k cipi je pobegnil.
