Saj spomnite čarovnika iz Oza
starejši se pa tudi malo mlajši,
imeli ste seveda vsi ga rajši
kot veščo, ker vas nje bilo je groza.
Čarovnica v rdečih čevljih grda
pod hišo na začetku je končala,
je bajta padla nanjo, smrt pobrala
hudobo, da bila je v hipu trda.
Naj Dorothy bila bi tega kriva,
nedolžna deklica, prav nič sluteča,
pod hišo da končala je rdeča
obuta v čevlje vešča zamerljiva.
A brž nato se novi čevlji rdeči
prikažejo, bila je sestra njena,
vsa maščevalna, besna in strupena,
ki je prerokovala o nesreči.
Nesreča da dekle bo doletela,
se zlobno vešča ji je krohotala,
plešoča silno si je duška dala,
na metli s prizorišča odletela.
Tedaj otroci vsi smo trepetali,
kaj vešča le zakuhala bo rdeča,
bila je situacija pereča,
kako le Dorothy bi pomagali?
Končalo se je, kakor vemo srečno,
in zgodba ista zdaj se nam ponavlja,
čarovnica se Uršula poslavlja,
v muzej nagačena bo šla za večno.
Za šuštarsko nedeljo pa razkaže
se njene rdeče čevlje vsem v svarilo,
kaj nori vešči Urši se zgodilo
je končno, čevljev par kajpak ne laže.
