Prosti spis vsak mesec je na vrsti,
ni tako sicer v načrtu učnem,
a v razredu prvem silno bučnem
enega hudo srbijo prsti.
Mesec vsak svoj prosti spis izdela,
enkrat pravi zakon mu, pravilnik
drugič zopet, vtaka ko v črnilnik
svoj nalivnik, da le ni brez dela.
Mesec ta je sanjal v prostem spisu,
da je delavec, kapitalista
ki premaga, poezija čista,
kot da bi sladkal piškote v kisu.
V zadruge v tem spisu fant vključuje
delavce, na kmete ne pomisli,
zanj so nazadnjaški razred, kisli,
kot reakcijo jih zaničuje.
Delavsko razglaša le pravico,
kakršne na svetu vsem ni širnem,
v spisu prostem najdeš jo okvirnem,
ki ta mesec spiše ga z levico.
Se eksperiment lahko posreči,
piše prosto, vse papir prenese,
ko fantasta mesec spet zanese,
ga uspeva polni luni vreči.
