V krčih čakajoči se vrstijo,
počakájte, zdaj ni več prostora,
razložijo jim, vsak priti mora
v obravnavo, zato vsi stojijo.
Ni prostora, zunaj dolga vrsta
je in ko gre končno eden mimo,
je ukaz, naj prostor naredimo,
ker prišla za njim bo kmalu krsta.
Do zdravnika pride se za silo,
a za specialista počakati
treba bo, državi prednost dati,
nekaj let do njega bo minilo.
To ne gre, smo v krčih, zaječijo
spet glasovi, ker ne gre zasebno,
nas spustite vsaj, da za pogrebno
pravočasno svojci poskrbijo.
Da ste v krčih, vsi gotovo veste,
krivi so le opozicionalci,
vi pa njihovi ste večni talci,
ker na pravo pot takoj ne greste.
Kje je vaša, vidite, težava,
to, da spet ste nekaj zamešali,
ko ste v ambulanto se podali,
pralnica pa je izbira prava.
V krčih se vrstite, partizanov
spomnite pokončnih se, trpečih,
njih tovarišev nosil nosečih,
ko na pranje čakate možganov.
