Bo prišel, nak, zdavnaj ta že tu je,
potujoči cirkus, pa ne tuji,
je domač, podpirajo guruji
ga zato, da cirkus naš potuje.
Kam potuje? Vedno je na poti
kakšen klovn, ki minister pravi
zgolj sam sebi, na vsaki zabavi
na tem svetu, kjer se ga zaloti.
Še več, cirkus redno zaposluje,
vedno nove kadre akrobatske,
s tem umivajo se roke bratske,
rating cirkusu se povečuje.
Je direktor klovn mlečnozobi,
v nutrije ki kožo se odeva,
o uspehih tip žgoli, prepeva
ves naelektren, z imenom Robby.
Služba tega cirkusa zunanja,
ki utira pot mu na daljave,
je v rokah klovnese, a ne prave,
pravi pa ta sama sebi Tanya.
Ena točk je cirkusa požrešnost,
komu hrane več tja dol potuje,
kdo jo najhitreje prežvekuje,
Simon, ki pač ne krasi ga smešnost.
Cirkuških je točk prikazovanje
glavna ta, da klovni se redijo,
da v nebo golobi odletijo,
višek stran denarja je metanje.
Takih skokov kvišku akrobatskih
ne dosega cirkus prav nobeden,
v svetu je edini, je le eden,
plod podalpskih umov psihopatskih.
