Grlo je globoko, trpek molk je,
od goloba ni glasu ne čivka,
videti kot žaba je, dvoživka,
kot hobotnica brez vsake lovke.
Čivkal je pred kratkim, prhutal je,
ko je vodil zadnjo ptičjo sejo,
vedel ni, da skljuval si bo vejo,
da po zlu gre grla ljubo zdravje.
Glasoval golob je za kalina,
ptiča, ki poprej preiskoval je,
kaj golob počenja, bilo slavje
je, ko potrdili so fakina.,
So med ptičje ga tožilce dali,
v sodno vejo oblasti golobje,
kjer naj prevedril bi tič obdobje,
ko goloba bi preiskovali.
A ne gre tako, kar po domače,
v grlu se golobu cmok ustavil
je grdo, se revež še zadavil
z njim bo ob obilici jedače.
Naj zadeva še tako bo skrita,
vsak od njiju je v skrbeh in dvomih,
kaj če veja končno se odlomi,
na kateri tiča skupaj ždita?
