Arsen dedič te je polomije,
rekli so in se potem uprli,
dediščino brž ko so uzrli,
vrgli bi najraje jo v pomije.
Kakšen Arsen, kakšen dedič neki?
Pa ne vendar tisti pevec znani?
Kje pa, drugi dediči so zbrani,
tam ob Dravci, tej deroči reki.
Dediščine vsak se njih otepa,
kaos je v prostoru in prometu,
glavni so zastoji na sekretu,
Arsenova hiša pa je slepa.
Arsen dedič je in upravljalec
te kanalizacije brezglave,
pravijo, da res šla v roke prave
dediščina je, tako Butalec.
Kar pa kdo za njim kdaj podeduje,
to bo šele katastrofa silna,
zbirka artefaktov bo fosilna,
in potop vesoljni, ah, še huje.
Vsepovsod je gora pesimizima,
ko se Arsen dedič zgolj pojavi,
znak prikaže se zanj topoglavi,
je na radarju že kataklizma.