Vrnil se je Duče, ni novica,
ki bi presenetila sploh koga,
Duče je povsem postranska vloga
v tem teatru, to je vsa resnica.
Vrnil se je Duče spet na sceno?
Kot postavil Plešasto bi pevko
in na vso moč trobil, pihal v cevko,
publiki pa bi bilo vseeno.
Pa saj ta bil veliki diktator
je na odru, mar ga svet ne pomni?
Ne, bili so rezultati skromni,
je ostal navaden imitator.
Se pred ogledalo je postavljal,
sebi sam govoril: Ti boš Duče,
se nagledal gologlave buče,
ko le sebi sam je fant odzdravljal.
Kot fašist šel Duče k socialistom
bi nazaj, še preden v Rim bi skočil,
imitatorju se nos usločil
je, da vrača znova se k marksistom.
Najbrž modremu sledil nasvetu
je od zgoraj, naj ga več ne lomi,
le tam mir mu dali bodo dvomi
v akademskem tem zlaganem svetu.
Tam se prelevil bo iz fašista
spet lahko, odslej ne bo Benito
ampak Lenin, morda mali Tito,
milo tam igral bo leninista.
