Pri Golobovih je katastrofa,
k vragu gre kmetijstvo, gospodarstvo,
stavijo vse na naravovarstvo,
v regule, kako se tepih klofa.
Ata je Golob vendar prepričan,
gospodarstvo da mu prosperira,
tudi če se s hišo hlev podira,
hlapec vsak je dela naveličan.
Gospodarska rast se nam dviguje,
pravi ata, glejte, če obrne
lestvico se, v pravo smer se vrne,
boljši smo kakor kmetije tuje.
Dopovedali ko mu želijo
še otroci lastni nedorasli,
da brez krav ne bodo prav nič pasli,
se Golobu le zobje režijo.
Nič ne de, predragi otročiči,
kar vam zapustim, kar bo za mano,
bo lahko fantastično prodano,
od vas kupijo vse drugi ptiči.
Ata pa, saj veste, nima časa,
da bi zdaj igral se gospodarja,
saj zadosti še ima denarja,
da se pleše, da je mnogo špasa.
Ata v drugo kani se ženiti,
to bo standard dvignilo enormno,
za zadevo glavno gre reformno,
mater vam iz lajdre narediti.
