Priletel je ptiček, ki podoben
je nekoliko bil golobici,
če povemo vse pač po resnici,
ker je hotel biti tič sodoben.
Priletel je h Kljukcu, se usedel
da bi ta ga videl, mu na ramo,
šepnil mu besedo eno samo,
Kljukec je prikimal, ni se zmedel.
Kar boš kupil, Kljukec, naj bo dražje,
saj veš, moramo da zapustiti
dolg čim večji, vse prej potopiti,
da ne bo zanamcem prav nič lažje.
Kupil, Kljukec, novi boš čolniček,
cena pa, saj veš, naj najmanj dvojna
bo glede na prejšnjega, bo trojna
boljša še, mu zažgolel je ptiček.
In tako sta skupaj pobalina
šla v nakup, v vnaprejšnjo potopitev,
manjka ki ji le zagotovitev,
da na tleh je čolna odprtina.
Tisto se razširi, jo navrta,
da potop bo deloval gotovo,
provizijo da potem na novo
se lahko z nakupom spet izvrta.
