Se je zmotil tokrat sosed Toto?
so vprašale se sosede s trga,
tisto zgoraj zdi se kot zadrga,
ki prišil si fant jo je na coto.
Mar poprej ni po dežju sijala
mavrica mu z okenske police,
da so obletavale jo ptice,
smer golobom da se je kazala?
Zblojeni so čisto že golobi,
odkar mavrice ni več na oknu,
tole zdaj je bolj podobno zoknu,
od smradu sezutemu v predsobi.
Ja, pa ni, bo cota kar ta prava,
sosed Toto se prav nič ni zmotil,
reče sosed, sam sem ga zalotil
in povprašal: Je mar to zastava?
Obotavljal se je, potem odgovoril,
da tako bori se za okolje,
da bo kdaj v puščavskem pesku bolje,
je zato si okno otovoril.
Znanstveno se gre raziskovalno
Toto naš dejavnost na fasadi,
kjer so gnezdili golobi mladi,
zdaj analizira se frontalno.
So smejale se na glas sosede,
s trga novega da to prihaja,
Totu domišljija res nagaja,
fant nastavljal ptičem bi zasede.
Se na mavrični takoj ne vidi,
a na belo zdajšnjo bo podlago
vsak ptič lastno spustil rad nesnago,
krpa vabi: »Ptiček, hoj, le pridi!«
