Nacionalni bil posvet je sklican
o prioritetah medicine,
že devetindvajsetič, z višine
bil tja doktor prvi je poklican.
Prvi doktor s prakso kar triletno,
pa brez staža prejšnjega takisto,
alkohola je nalil na čisto,
zašopiril se kot ptič prevzetno.
Ga ne briha, zdravstveno da stanje
pacienta je vse bliže nuli,
doktor prvi v diagnozo štuli,
glej, prioritetne svoje sanje.
Gledajo zdravniki nejeverno,
ali res ob takšni anamnezi
vztrajal dohtar bo pri svoji tezi,
da je stanje dobro, več kot zmerno?
Vidna je odpoved več organov
na obzorju, a to ga ne briha,
kakor pravi sam, saj bolni miha,
ni v mrtvašnici mu še postlano.
Oskrbel bi dohtar drugo rano,
tuji pacient ga zgolj zanima,
ali gaze je dovolj, odkima
sebi sam, da strese vso Ljubljano.
Tuji pacient prioriteta
doktorju je prvemu in fraza,
da še manjka medicinska gaza,
ta iz sredstev bo namenskih vzeta.
Prva torej briha mu je gaza,
pripomočkov drugih sploh ne loči,
pa ne da bi bil tako otročji,
ampak sam bolnik je brez obraza.
