Se iz groba je oglasil nono,
Tisto svojo rekel je parolo:
»Ej, dimenticaro, questo solo,«
k vnuku se obrnil, vse »pro bono«.
Kaj pozabi naj, kaj si zapomni,
za življenja ga podučeval je,
fant pa vse obrnil je, kot zdravje
bi mu ne služilo v glavi skromni.
Rekel mu je, najprej naj k fašistom
vpiše se, potem pa naj počaka,
ne pa prav narobe, da je spaka
prej zajadrala kam? H komunistom!
Treba bi bilo obratno, mulo,
ti pa šele zdaj si pri fašistih,
ko bi moral biti že rok čistih,
vse zavozil si resnično v nulo.
Sem ti rekel tudi, najprej delo
in potem na ples, da se izkažeš,
ti pa vse pokvariš, vse zamažeš,
najprej noro plesat greš veselo.
Sem ti rekel, dobre imaš gene,
ti pa z geni si vso stvar zamočil,
boš, bedak, še grenke solze točil,
ko prišel račun bo, na njem cene.
Pa še to sem rekel ti, da z mrho
se preganjaj na skrivaj, ne kaži
je povsod, dobijo te na laži,
tega spral ne boš z navadno prho.
Sem ti rekel z mrho za zabavo
in potem s pošteno se oženi,
ti pa, bedast vnuk, zakuhal meni
si sramoto neizbrisno pravo.
V posteljo poročno ti postlano
mesto da odpeljal bi mladenko
se odpravljaš z mrho, pritepenko,
vržeš nanjo se v objem s putano.
