Vlado se pogledal je v zrcalo,
vsako leto, rekel, več sem vreden,
ker v očeh sosedov sem napreden,
še več se veljave mi je dalo.
Letos sem povzpel se znova više,
ko namerili so mi pravice,
niso naredili mi krivice,
zamomljal nato je Vlado tiše.
Nekaj mu je reklo, da rastoča
ni številka nujno obetavna,
in da tale lestvica je javna
pravzaprav lahko še stvar pekoča.
Več kot lani, torej sem presegel
sebe samega, si šepetal je,
ni več nosil se tako po pavje,
bi najraje sedel, raje legel.
Se v zrcalo znova je pogledal,
višji sem, zdaj, vidite, jih štejem
ena in pa štirideset, smejem,
sam se sebi, fant se je zavedal.
Nič ne de, le treba bo prikriti,
višje mesto da sem spet dosegel,
več sosedom s tem da sem podlegel,
brez zamere, da sem vse bolj v riti.
