Vas se Otok ta ne imenuje,
bleda senca je samo v resnici,
bleda, a nikakor po krivici,
ko tako preklemansko samuje.
Spet povabil je na sejem letni
Tinče Golobár, ki županuje,
ki svobodnega se imenuje,
se pripeljal samcat je na pletni.
Živ bo sejem, Tinče je razglašal,
mu potem še ohcet bo sledila,
a drugače stvar se je odvila,
ni nihče od zadaj mu odnašal.
Sejemska dvorana napol prazna,
vse premalo razstavljalcev oslov,
sklenjenih nobenih močnih poslov,
bleda senca, stvar povsem porazna.
Sejemske so v zraku prazne fraze,
koliko da sejem bo prinesel,
kramar sam se v hipu je spodnesel,
kup ostal je neprodane gaze.
Glavni je na sejmu Pale s Tino,
ki za mir prodaja tam golobe,
mu ne manjka tovrstne škart robe,
ki razglaša butec jo za fino.
Pale s Tino, to artikel pač ni,
ki bi ga na sejmu še kdo kupil,
le kateri sam se bo olupil,
v vrsti za izgubo stal napačni?
Otok se vse bolj s tem izolira,
samcat Tinče Golobár postava,
za peščico le je ta predstava,
Pale s Tino komaj jo podpira.
Prazna sejemska zato dvorana
v vasi je otoški, dan semanji
ko odvija se, je dan vsakdanji,
bleda senca, megla neprodana.
