Je prišel Božiček, ko jesen ni
niti koledarska še v deželi,
se prikazal je na črti celi,
na televizijski bil je sceni.
Tokrat v žensko, a nikar ne mlado
se našemil je, napudral lice,
da bilo je pudra za pol žlice
na obeh straneh lic, za parado.
Bo delil darila, je obljubil,
ko nihče ga sploh za nič ni prosil,
floskul naš Božiček je natrosil,
ni povedal pač, koga bo skubil.
Letos da pobral bo Dedku Mrazu,
kar oskrbi dedka dolgotrajni
je namenjeno in je v blagajni,
si prebral na spudranem obrazu.
Je namignil, tudi da Miklavža
dolgotrajne rešil bo oskrbe,
ni mu starčka mar velike grbe,
krasti se Božičku pač ne gravža.
Prelevil Božiček v sekretarja
tisti hip se je, ko skremžil se je
zopet in izvijal se brez meje,
kje dobil zadosti bo denarja.
Dolgotrajno neoskrbovani
zrli vanj so in tako dejali,
da nam le božičnico spet dali
bodo kakor davno pred-predlani.
Ni nam mar oskrba dolgotrajna,
daleč ker ne vidimo v prihodnost,
ena vsaj drobtinica, ugodnost
pride naj, čeprav kot stara lajna.
Je prišel Božiček, ko jeseni
ni v deželi še, a dolgotrajna
zima bo, ledišča bodo skrajna,
kupil tepčke božič je poceni.
Prim. na:
Nova24tv
