Pusti majhno, ne potrgaj sproti,
zraste naj in naj se razbohoti,
pusti v miru, le zakaj v slepoti
bi teptal, čemu ti je napoti?
So tako učili ga domači,
tudi črv rad ima življenje,
pusti, tudi on je pač stvorjenje,
le zakaj te muči, kaj te tlači?
Pusti majhno, saj te nič ne moti,
bogve kakšne skriva še vrline,
pusti, saj dovolj ko časa mine,
boš spoznal, da je na dobri poti.
Majhno pusti, kaj veš, kaj se skriva
v tej pritlehni stvarci, pusti skratka,
naj mu rast bo brez ovire, gladka,
nanjo naj zares nihče ne vpliva.
Pusti majhno, daj mu še priložnost,
da pokaže svoje kvalitete,
naj v človeka zraste malo dete,
vsak ima enkratno vendar možnost.
Pustil je in drugi so pustili,
zraslo ni, pritlehno je ostalo,
toda ne nedolžno dete malo,
nekaj drugega na plano sili.
Kaj izreči bi ob tem se dalo?
Kar zadeva zgodbe nauk, je jasno,
se pove pregovor srbski glasno,
skratka: »Tuci dete, dok je malo.«
Več o tem na:
Nova24tv
