Ko gverila je na psu docela,
ko le laž in sila jo vzdržuje,
na vse tisto uboga se prikuje,
kar rešuje videz, da kaj dela.
Boško Buha, spomnimo otroka
se zlorabljenega za namene,
ko življenje je povsem brez cene,
ko morale brezna so globoka.
Take fante svojčas zlorabili
v vojni so gverilski in totalni,
v revoluciji nenehni, stalni,
da sovražnike bi s tem zdrobili.
Da je revolucija konstanta,
pokazalo se je spet nedavno,
ko se tak junaček prsil javno
je kot slika aufbiks-diverzanta.
Škratek so ime mu lumpi dali,
v roke mu potisnili orožje,
z njim da blatil, sekal bo, najstrožje
ga k poslušnosti pri tem pozvali.
Svetlo pesem bo kot bombo metal,
da zadela v glavo bo množino,
reševal bo škratek domovino,
s še več bombami silno opletal.
Je »heroj« ta naš od puške manjši,
mladoleten in nedotakljiv je,
zarežala se je Kati divje,
komisarka v svoji znani branži.
Škratka bomo pač uporabili,
za kanonenfuter bo primeren,
ker očitno je, da je oviran,
prav prišel nam fant bo v skrajni sili.
Škratke take rabijo nenehno
torej ti gverilci stare baže,
slika in beseda nam na laže:
škrati to počno nadvse pritlehno.
