Rana pokazala na levici
se odprta znova je bolniku,
peče pri najmanjšem ga dotiku,
po telesu vsem, celo betici.
Stavil bolni je doslej napačno,
drezal tja je, kjer ga ni srbelo,
ves čas namreč ga je to skrbelo,
kje izumi novo vodo mlačno.
Drezal je, sovražnike ustvaril,
Judje prvi so bili pri roki,
tolkel je z levico, bi z otroki
prvega med njimi kar udaril.
Biti da ne sme miru, je tulil,
mahal, žugal in grozil z levico,
da je on edini za pravico,
roko tja, kjer je nevarno, štulil.
Jesih zdaj se na odprto rano
je zažrl, kis, ki jo razjeda,
naš bolnik kar skupaj se seseda,
z gazo roko si tišči razklano.
Tuli le od bolečine divje,
ne pomaga gaza ko levici,
v strahu gleda tja proti desnici,
Uroš jesih premočno polil je.
