Pa zapojmo eno bolj veselo,
kaj bi vedno čez ta svet tožili,
raje bomo z njim se veselili,
z njim, ki vodi svoje združbe delo.
Že ime veselo je njegovo,
pravzaprav priimek, ki ga prednik
k nam zanesel je, njegov naslednik
pa ošabno nosi ga, osnovo.
Pravega veselka si zasluži
ali smeška, kot se temu pravi,
fant ki vse bilance si popravi,
v pozitivo ki izgube združi.
So pobarali ga, naj pojasni,
kje, od kod v bilancah ta razlika,
čudna da je v zadnjih letih slika,
enkrat minus, drugič soldi krasni.
Ni vesel bil, ni poslal jim smeška,
jih napótil je na strokovnjake,
ki naj poučijo njih, bedake,
se obnašal kot nebeška Nežka.
Nežka, tista kura nevesela,
ja, pritlikava, ki pač nenehno
kljuva s tal, obnaša se pritlehno
in ki zdaj se v lonec je ujela.
Rekli smo, da peli bomo vedro,
bolj veselo, pa ne gre iz grla,
je kot kost, ki tam se je uprla,
neprežvečeno kokošje bedro.
Je, kot pač bilanca je poslovna,
smeha ki na usta ne izvablja,
kajti marsikaj se tu zlorablja,
zanj pa vse napaka je tiskovna.
A tiskovna? Treba agencije
bo, napake v tisku da popravi,
smeška trapastega pa prijavi,
ker kaznive zganja homatije.
A da pesem ni prav nič vesela?
Žalostna pa tudi ne, realna
da še manj je, da je trivialna?
Ja seveda, zvest opis nedela.
