Na litijski sejem spet odpravlja
kup sejmarjev se, a eden manjka,
temu se nastavila je zanka,
tega pospešeno se pospravlja.
Ni ga zraven, glas se je razširil,
pa kot glavni je prodajal robo,
če ne pride, z njim bo treba grobo,
da na sejem ta se bo usmeril.
Tam, kjer se litijska cesta vije,
tja ga pošljemo, četudi s silo
in potem nalomimo mu krilo,
da bo viden, nič več se ne skrije.
Itak zadnji čas ga vsi lovijo,
kaj še mi ga ne bi, za kljunaša
naj razširi torej past se naša,
da goloba končno v pest dobijo.
Sploh težko ni, treba ni litijske
ceste, sejma pa še manj v Litiji,
je ob tej in taki svinjariji
že dovolj, napeti žice nizke.
Itak nizko leta zadnje čase
ta, ki naj bi slednjič ga ujeli,
in naj bi mu končno mero vzeli,
ki še vedno je zagledan vase.
Tega manjkajočega sejmarja,
ki podobico prodaja lastno
in obnaša mastno se oblastno,
spravljajo tja, kjer škandal zaudarja.
Ko pristal bo še v litijski štali,
ki se je doslej je tič otepal,
bodo rekli, da sistem ukrepal
je pravično, hlapci s tem ostali.
