Kdo je prednik bil, divjak popoln,
skrivalo se je številna leta,
je bila resnica v laž odeta,
kdor kaj rekel je, ta bil je klovn.
Kakšne žrtve prednik je izbiral,
ko se šel fanté je mini vstajo,
ki zasluži sleherno si grajo,
človek je le stežka pokapiral.
Bil je prednik že na dobri poti,
da prevzame vajeti, sestanke
on da vodi in sprejema stranke,
da bo šef, kot takšni so faloti.
Preden še o predniku spoznalo
se je, tisto da le nadaljuje,
kar njegovi predniki še huje
so počeli, vroče je postalo.
Je požar izbruhnil, raportiral
je o prednika goreči štali
znan gasilec, pri požaru stali
drugi so zgolj, ko se je razširjal.
So zatiskali oči njegovi
ves čas si, ki prednike imajo
skupne, take, ki zločine znajo
skrivati, posebej, kjer so rovi.
A je dim pokazal, ogenj kje je,
kje smrdijo prednika rabote,
mogel ni več skrivati sramote,
ki iz rovov prednikov vseh veje.
Atavizem, stroka je sklenila,
kakršni bili pred tem njegovi
predniki so, takšen on, sledovi
so na dlani: rdeča kamarila.
Rdeča, dokler ogenj se še širi
in potem žareča, ko ugaša,
se potomec prav tako obnaša
kakor predniki rodove štiri.
