Horstova je znana pesem tista,
Wessel jo napisal je kot himno,
no, saj vemo, pisal je intimno,
je bila potem razvpita ista.
Novi Horst nam piše pesem novo,
Neodvisnica jo imenuje,
za podpise k tekstu moleduje,
melodijo dal je za osnovo.
Se demokracija v njej omenja,
češ po njej da se enormno pljuva,
nič veselega ta fant ne bljuva,
ko iz petnih žil se sam napenja.
Če povemo stvar še po računsko,
Horst veseli silno se napreza,
toda v minus se še bolj pogreza,
to zapeti dá se prav vrhunsko.
Neodvisne pevce Horsti vabi
po računsko in vse brez posluha,
ni o demokratičnosti dúha
in ne sluha, poje o zlorabi.
To veselega je Horsta viža,
kdor pozna kaj nemško zgodovino,
bo že vedel, v kakšno je globino
Horst veseli zdrsnil, kam se niža.
Niža, ko tako fant moleduje,
da prispevali bi zanj podpise,
je ubožec, ne samo da zdi se,
žalostno zares se ponižuje.