Pletel je plenice, zraven tulil,
kaj je tega treba, s tem izgublja
dostojanstvo se, človek pogublja,
kaj bi prste mazal si in gulil.
Trojno doktorsko zahteval mnenje
naš pletilec je zato pri priči,
preden se lahko v pletilko piči,
preden ga ugonobi življenje.
Zadovoljen z mnenjem bil nobenim
racionalnim ni, dohtarstvo trojno
mu je govorilo, kaj dostojno
je dejansko, on pa: Nak, ne cenim.
Če tako je, če srbi pletilka
vas preveč, strnila so se mnenja,
bolje bo, kar konec da življenja
nad vas pride, smrt kakor morilka.
Vrgel napleteno je v trenutku
stran in vpil, da to res ni mogoče,
da živeti vendarle še hoče,
se predal popolnoma občutku.
Pletel je plenice in spoznali
doktorji so, dali trojno mnenje,
manjka da življenjsko mu zorenje,
nekam so drugam ga vsi poslali.
In sicer z napotnico trojice
tja, kjer morda skrpajo za silo
ga, da ga ne bo ugonobilo
to pletenje prazno in plenice.
