V rovu, zapisali so, dogaja
da se nič, a so potem priznali,
da v kanalu je bilo, živali
da po njem kar nekaj se sprehaja.
Rov je septičen, to ni mogoče,
so kričali in še za pravice
so človekove spuščali klice,
ko bilo jim v rovu je prevroče.
Nič ni v rovu, kar bi vam grozilo,
radi bi ljudi prepričevali,
nekaj le fekalij vanj smo dali,
a to se bo sámo razkrojilo.
Take nebuloze in drugačne
slišati je, kot da sploh ni rova,
a v kanalu miga vedno znova,
za živali gre neznansko lačne.
Za živali lačne gre, požrešne,
ki preglodajo še cev vam celo,
da se le mastijo na debelo,
vsote da požirajo pregrešne.
Ni dovolj glodavce le spoznati,
identificirati golazen,
ampak poskrbeti, da bo prazen
ta kanal, iz rova jih pregnati.
Da kanalizacija speljana,
treba bo pod nujno poskrbeti,
tja, kjer nočejo s tem nič imeti,
v kuhinjo kanalskega župana.