Kumar daj mi, ti presneti Ivan,
zaregljala je in se režala,
kot bi vso kulturo s sebe dala,
legla vsa razgaljena na divan.
Kumar daj mi, naredim solato
da iz njih si, da bo kaj za žreti,
ni ušesom lastnim moč verjeti,
v kakšno se je potopila blato.
Kumar daj mi, penzijo posebno
za zasluge, ker sem nasekljala
kumare, ker tebi kumar dala
sem še za popotnico pogrebno.
Kumar daj mi hitro, da posrkam
iz njih, kar užitnega se nudi,
ti, Moj Cankar, in nikar ne mudi
se preveč, ko ti na vrata trkam.
Kumar daj mi, bodo za nagrado,
ti, Moj Cankar, daješ ki od sebe,
vzela bom, kar morem le, od tebe,
cukala te stalno bom za brado.
Kumar daj mi, ker sem umetelna,
boljša ker od tebe sem večkratno,
pokojnino mi plačuj potratno,
da lahko živela bom brezdelna.
Kumar dal je Vrhničan resnično
ji, ki ga prav milo je prosila,
sleherna od njih bila je gnila,
sunil z njimi v zadnjo plat dotično.
