Veruška je res izjemno vestna,
urnik vedno si v opomnik daje,
da se dnevni red ji ne zamaje,
da ne vskoči točka neumestna.
Vestna je kot tiste komisarke
še iz časov partijskih na vzhodu,
ki si prepoznal jih že pri vhodu,
v sivem, ne mladenke in ne starke.
Toda Veruška nič z njimi nima,
njen je urnik čisto druge vrste,
čiste ima vselej punca prste,
vse pri njej kot urica prav štima.
A zgodi se, ah, ta pozabljivost,
kakšno točko da povsem pozabi,
ki na urniku je, ki porabi
zanjo več se časa, nepazljivost.
Zmedel nek jo je posrednik, medij,
da je nanjo čisto pozabila,
in potem odločno zatrdila,
da bilo je ni, pač v lastni zmedi.
Urnik zoprna je reč, ostane,
ker zapisano na njem še tisto,
česar ni bilo ali takisto
je, da ni za javnost, javno branje.
Malomarnost, a ker se pravica
na Češkoslovaškem vedno brani,
bo sledil ukor, šef ji naznani:
»Drugič pazi bolj, tovarišica!«
Prim. na:
NOVA24TV
