Smo na robu, spet na robu vojne,
slišiš iz Evrope ponorele,
nas stvari te prav nič prizadele
pač ne bodo, saj smo sreče trojne.
Prva sreča je, da smo rojeni
pod rdečo zvezdo vedno srečno,
druga, da držimo se je večno,
tretja sreča: smo neuvrščeni.
Smo neuvrščeni, smo oaza,
mir prinaša nam golob vsesplošen,
blagostanje, miren dom razkošen,
da ne najdemo zanj več izraza.
Ko neuvrščenost razglasimo,
vsi pri miru v hipu nas pustijo,
češ, v oazi tile naj živijo,
zanje so stvari že itak mimo.
Smo nevtralni, smo neuvrščeni,
smo kot Gaza sredi podivjane
te evropske stepe vse požgane,
mi nikakor ne bomo tepeni.
Dokler mir v oazi naši vlada,
nam golob prinaša vse rešitve,
kdo bo izpodbijal te trditve,
v miru smejemo se vrh prepada.
