Priletel je v mesto novo ptiček,
dobro mu je znano, vendar tuje,
množica ker tam ga pričakuje,
skrije se pri priči v svoj voziček.
Naj ne vidi se ga, prosi milo,
avto naj skrivaj ga tja ponese
in spuščene naj bodo zavese,
da se ne bi mu kaj pripetilo.
Mesto novo je in vajen ni ga,
bolje bo, če rep med noge stisne,
in še bolje, če prav nič ne pisne,
s kljunom niti malo ne pomiga.
Bi lahko zgodilo se, oteli
da bi ga cigani kot otroke,
ki da kradejo jih na obroke,
ptič prestrašen je na črti celi.
Rad bil orel v istem bi trenutku,
ko po mestu novem se prikriva,
da ne prepoznajo ga, odriva
stran realnost, vse to po občutku.
Rad bil orel, jastreb bi, do groba
bil za takšno vlogo bi hvaležen,
a na žalost je cmerav, nadležen,
za podelanega gre goloba.
