Ti loviš, ukazal šef je kratko,
ker po razporedu si na vrsti
danes in primer so dolgi prsti,
kakor vedno šlo bo zopet gladko.
Ti loviš, pred tabo eden teče,
gre v zapisnik, stvar je urejena,
norma je dosežena, storjena,
kot v žargonu se pregona reče.
Ti loviš, ti drugi, zapisuješ,
jasno vendar vama je obema,
da lahko skrivaj to stvar kdo snema,
torej veš, kaj morda pričakuješ.
Ti loviš, a pazi, ne ujameš
da nikogar, ker potem hudo bo,
le zapiši si v zapisnik globo,
tudi če sam vanjo ne verjameš.
Ti loviš, ti voziš pa vzporedno,
da izgledalo bo, da je resno,
ko laviral v levo boš in v desno,
pazita na vtis, vse naj bo zgledno.
Ti loviš, če primeš ga slučajno,
saj ni važno, ali je storilec
pravi, tat, samo miru kršilec,
s tem opravil si že vse sijajno.
Ti loviš, četudi ne bo pravi,
ta, ki po pomoti ga ujameš
in odtise prstne spet mu vzameš,
ti nalogo svojo le opravi.
Ti loviš, saj itak vse pro forma
je samo, ta prej bo na svobodi
kakor ti doma, le priden bodi,
da izpolnjena bo romska norma.
