Roki levi dve, zato za delo
nesposoben je, z levico sámo
pa ne gre in vrže pač čez ramo
kramp, lopato, drugo vse veselo.
Roki levi dve, a ko je prvi
v mesecu, potrebno je plačilo,
da poplačano je povračilo,
ki zahteva bratstvo ga po krvi.
Mesec vsak tako se deklarira
za nezmožnega povsem za delo,
ko levica dol visi mu, zdelo
se vam bo, da malce simulira.
Pa ni res, ni kančka simulanta
v njem, ki na svobodo je udarjen,
zanjo je edinole ustvarjen,
le oglejte si ga dobro fanta.
Mesec vsak kot kak golob na veji
se zaljubljeno jim prikupuje,
tistim, ki krvi so, barve tuje,
a pri njih je bil nedvomno v vzreji.
Jim tako je blizu, da enači
se ga z njimi, vedno bolj postaja
eden teh, ki v mesecu ugaja
prvi jim, ko se režijo plači.
Plači za dobrikanje dvolično,
ki je tukaj pač obojestransko,
je hinavsko, reklo bi cigansko,
če lahko bi se, za stvar dotično.
