Na začetku rekli so, da blaga
je zadeva, dohtarji zdravilstva,
peče malo, treba ni gasilstva,
v grlu je nastala samo – zgaga.
Blažja zgaga, ki je ozdravljiva,
mora le napotkov se držati,
kdor premagati jo hoče, znati
to in ono, ni pa nalezljiva.
Z blažjo zgago šlo potem navzdol je
z vsakim letom bolj, ji ni pomagal
Blažev žagen, da bi jo premagal,
težka je bila kakor okovje.
Leva stran je čisto ohromela,
ko tako je v grlu zgaga pekla,
tekočina ni po njem več stekla,
je le obtičala, obvisela.
Treba zgage da se bo znebiti,
dohtarjem bilo je vse bolj jasno,
blažja ni ta zgaga, rekli glasno
so o njej, le kaj je z njo storiti?
Je povsod samo za zgago tisti,
ki jo naokoli sam prenaša,
vedo, da bolezen je in naša,
dobro jo poznajo, do obisti.
Bo najbolje dati jo med davke,
v tistem bo resorju zdaj ta zgaga,
tam, kjer huda je doma nesnaga,
tam imela blažje bo opravke.
Blažja zgaga, da ne bo v napoto,
zgago delala bo davkariji,
brskala bo po umazaniji,
tam bo za pokvarjeno raboto.
