Kdo iz Rotterdama je Erazem?
Bil je, vemo, človek renesanse,
dar imel je velik za nianse,
mož zapolnjeval je prostor prazen.
Norčeval se namreč iz norosti
s svojo Hvalnico je in posmehom,
rekel ne namišljenim je grehom,
poudarjal venomer kreposti.
Zdaj razširil se bo iz Evrope
človek ta, Evropo ki ustvaril
v smislu je duhovnem, ki krmaril
čez čeri je, razdejal okope.
Iz Evrope v Afriko, na Bližnji
vzhod po bližnjici gre po študente,
po Evropine nove kliente,
vse je kot v reakciji verižni.
Zdaj Erazem množično tam srka,
se Evropa širi bliskovito
na obnebje, ki je nerazvito,
ki na vrata njena vztrajno trka.
Dve etapi bo iz zgodovine
stara nam celina ponovila,
homo sapiense uvozila,
da neandertalec s tem izginile.
To etapa je prazgodovinska,
druga pa sledila je antiki,
ko Arabcev divjih bojni kriki
preglasili so rjovenja svinjska.
Privihrali daleč so v Evropo,
so devetsto let nadlegovali
njen jug, saj predobro so poznali
pamet Evropejcev silno skopo.
Zdaj široko vrata jim odpira
sam Erasmus, pade da celina
cela, da postane zgodovina
kontinent norosti, ki umira.
