Rekel bi po sceni, po besedi,
da za vaško spet je šlo gostilno,
naslonila da se na točilno
mizo je, z vso težo prav na sredi.
Kvanta, rekli bi o njej gledalci,
da ta Mara je, ki ne izbira
sploh besed in najbolj jo ovira,
če ji manjkajo oboževalci.
Ker ni teh nikoli od nikoder,
kvanto ker prostaško vsi poznajo,
spravi se nad radijsko oddajo,
šank pa naredi si za svoj oder.
Se jezi, kar župnik je povedal,
teta Mara iz gostilne vaške,
njena sapa meče v zrak zamaške,
le kdo to prostaštvo naj bi gledal?
Nima razen nje kdo govoriti,
se usaja, pravi, da svoboda
le za ene je, močno jo gloda,
zagrenjenosti ne more skriti.
Zdi se ti, v gostilni da omara
se je prevrnila spričo vpitja.
Ali za posledico gre pitja
ali rabi le pomoč ta Mara?
