Lukenj ni nobenih v tem zakonu,
zveza škriplje, mož je ubijalec,
žena je umora izvajalec,
a oba ravnata po bontonu.
Vse lepo in prav, vse po predpisih,
lukenj v tem zakonu se ne vidi,
nič se ne pokvari, nič ne spridi,
če pogledaš zakon le v obrisih.
Skladen zakon, kot ulita forma,
pravijo ti, ki so ga sklenili,
vse ovire zlahka odstranili,
zakon ta da družbena bo norma.
Lukenj v njem ni, že vnaprej povejo,
saj bonton v sozvočju s pieteto
poskrbi za dete prizadeto,
ki se starši ga znebiti smejo.
Kakšne luknje! Zlobni le sosedi
spravljajo na ta se zakon skladni,
ravno ti sosedje smejo zadnji
pripuščeni biti sploh k besedi.
Zakon namreč je v pomoč zakoncem,
da predčasno zakon svoj končata
in obenem s koncem da zgled data
nerojenim zblojenim potomcem.
