Katarina Barbara kako je
domek varvala, nam je vsem znano,
putko so ukradli ji, neslano
je bilo, povemo če po svoje.
Katarina, ljubkovalno Kati,
če lahko ji rečemo, branila
svoj je domek, stolček, se zvrnila,
je na zadnji obležala plati.
Se potem na putko je jezila,
koko, da ji stolček je odvzela,
sama pa brez vsega obsedela
da je, solze Kati je točila.
Kaj naj zdaj, kje tukaj je pravica,
moji zame nujno poskrbite,
je kričala, kure pozaprite,
ta dovčerajšnja kur pastirica.
Sama da brez vsega je ostala,
ni kvartirja, avta in ne službe
zanjo, pastirico, ki iz družbe
je izločena, se je zjokala.
Je Matjažek se zavzel za Kati,
revico da spravil bo pod streho,
ji obljubil brž je za uteho,
v svoj han dal te bom prenočevati.
Katarina Barbara še vedno
potešena ni, kaj tu se more,
dandanašnji ne gre brez pokore,
se končalo je pastirstvo bedno.
