Je razmišljal fant, za ali proti,
tehtal ni, bi raje kocko metal,
odločitev njeno si obetal,
stave za in proti menjal sproti.
Če sem proti, šef grdo me gleda
in sodelavka vsa jezikava,
ni da bi za to bolela glava,
v takem sem primeru za, seveda.
Če sem za, me grizlo bo sorodstvo,
moral spet nespretno bom lagati,
a pogruntala bo hitro mati,
da sem skorumpiran kakor sodstvo.
Če sem za oboje, bomo v troje,
jaz in za in proti glasovali,
vse tri bodo v koš potem zmetali,
škoda bo še do volišča hoje.
Če sem za, nemara podedujem
prej, kar gre mi že v primeru vsakem,
če bom proti, malo potemtakem
pač pozneje, isto pričakujem.
In tako naprej tja do večera,
ko odpadla je dilema vsaka,
naj bo odločitev taka, taka,
itak bo z obeh strani zamera.
Je razmišljal, da se vam zasmili,
ko glas hotel slednjič je oddati
a je našel tak napis pred vrati:
»Zate smo se že mi odločili.«
