Véliki maršal gradil vodnjake
v Afrike puščavah je pred časom,
da pridružil vélikim bi asom
se svetovnim, vključil se med take.
Vélikega niso medse vzeli,
dali so ga tja med pritepene,
kot so rekli, med neuvrščene,
saj le kaj naj z njim bi sploh počeli.
Se po vélikega strica zgledu
je slovenska Fata odločila,
tudi ona da bo tam gradila
v tretjem svetu, kjer ni voda v redu.
V Véliki ker Vláduši je nuja
bojda zdaj po vodovodu pravem,
da živeli bi v okolju zdravem,
Fata prilike te ne zamuja.
Po opisu tamkajšnjega s-tanja
se odloči kak milijon vložiti,
saj pol mogla bo nazaj dobiti,
če se le pravilno onim klanja.
Da klanjatve so ji dobro znane,
dokazala je pred spomenikom,
ko molila je pred klavca likom
in to večkrat tam sredi Ljubljane.
Da naložba se večkratno splača,
pred nasledniki se klavca hvali,
v Véliki naj Vláduši bi dali
ji menico, da se pol ji vrača.
Znane tamkajšnje so še menice,
brez pokritja in s podpisom Baba,
ko ne bo denarja, da zloraba
to je, vpila bo, silne krivice.
Zlahka s tujim se denarjem pere,
za glasove onih se dobrika,
a na koncu bo drugačna slika,
Fato ko v zahvalo se odere.
