Rekli so na tujem črna ovca
ptiču temu, se ime prijelo
ga povsem je, dobro mu je delo,
kakor ko po jedi se ti kolca.
Zdaj ko črn sem, ne prepoznajo
moje prave zlahka več nature,
si je mislil, dajo me med kure
pa med osle, za kozla prodajo.
Bil v resnici je golob prekanjen,
saj zamenjal je identiteto
večkrat že, šopiril se s privzeto,
da bil je v Romuniji ukanjen.
Ne le, ptič spreminja da podobo,
po kameleonsko se obnaša,
jajca zdaj golob celo prenaša
v tuja gnezda, kar na silo, grobo.
Kakor kukavica jih podtika
drugim, ti naj z njimi se pečajo,
golobnjak klopotcev naj imajo,
on pa prav perfidno se umika.
Ker zaveda se, pomlad pospravi
da z njim in da to je zadnja zima,
najmanjših pomislekov ptič nima,
svoja gnila jajca kam naj vstavi.
Črna ovca so ime mu dali,
mislil je, nedolžen s tem izpadem,
zdaj lahko podtikam drugim, kradem,
a so črni kodri ga izdali.
Ovce bele so, on ne dojame
tega v svoji pač golobji glavi,
ko prišel bo konec lažni slavi,
se mu še golobja jajca vzame.
