Svinja rije, samo škodo dela,
kmetje javno so opozorili,
koliko bomo s tem izgubili,
ona pa bo le še bolj debela.
Se postavila na čelo črede
zavaljenka je in zdaj prevrača
ves pridelek, sika kakor kača,
že pogled te nanjo čisto zmede.
Saj ne veš, kateri sploh pripada
pasmi svinja, morda krškopoljski?
Kje ste dušebrižniki okoljski,
da obranite ljudi napada?
Ko tako nesramno svinja rije,
veš, ta mara, kvečjemu le zase,
brezobzirno stalno meče vase,
živ odraz je prave svinjarije.
Svinja rije, isto reč obrne
dvakrat, trikrat, kolikokrat hoče,
kdor bi mogel, je spoditi noče,
kaj še, vsakokrat nazaj jo vrne.
Svinja, vidi se ji, da ta mara
komajda za kaj, najbolj za škodo,
ki povzroča jo, v lastno posodo
ko izbljuva, kar požre, nemara.
Da ta mara svinja le za eno,
in to je naslada brez primere,
jasno je, in zanjo ni ovire,
svinji je za vsako stvar vseeno.
In z njo je iz dneva v dan le huje,
svinja rine, dobro se zaveda,
da ne bo več dolgo, ni izgleda,
zato kruli, da le preiskuje.
