Naj rojak bo ali tudi ženska
naj oblika bodi te besede,
je oboje znak velike bede
in usoda naroda peklenska.
Naravnan je naš rojak razvojno,
zato tembolj je vesel uspeha,
če sosedu krava crkne, teka
vzhičen ves, saj je veselje dvojno.
Zdrav je, pravi, se zato otepa
dohtarjev, kakor hudič se križa,
če kateri se mu kdaj približa,
bo beseda padla prav nelepa.
Je namesto dohtarskega bližji
mu poklic grobarja, v tega vlaga,
temu na načine vse pomaga,
vodijo ga standardi najnižji.
Za otroka svojega, posebnih
ki potreb je, mu denarja zmanjka,
šole zanj ni, mošnja je pretanka
in potreb preveč drugje – podnebnih.
Za podnebje naš rojak zavzema
se izjemno, zlasti bližnjevzhodno,
v Palestino pošlje vam nizvodno
kar tako milijonček, ni problema.
In ko ravno smo pri avtohtonih,
je ekspert za takih vrst živali,
nutrijam postlano krasno v štali
je njegovi, meri se v milijonih.
Smo prioritet le dotaknili
se za zdaj, a pridejo še druge,
varuj nas Gospod, golobje kuge,
če še enkrat se v deželo vsili.
