Ni poražen, bleknil spet je Bobi,
ko že drugikrat so ga potolkli,
spustil je potem še glas zamolkli,
da je kriv kaj-vem-že-kakšen lobi.
Ni poražen on in stran njegova,
ker se sam ni bojeval nikoli,
takšne trosi Bobi zdaj okoli,
kot da vnovični poraz ni šola.
Ne prizna poraza, ker da ni ga,
ker ni tekmoval, je le navijal,
rad predčasno sicer bi ubijal,
a nasprotnik še kako zdaj miga.
Ni poraza, spet in spet ponavlja,
noče drugim, sebi sam priznati,
da dobil po grbi jih je, klati
takšne, da se pamet ti ustavlja.
Ni poražen, hkrati pa dodaja,
da se bo prav kmalu revanširal.
Bo pri samomoru asistiral?
je vprašanje, ki se tu poraja.
Vztraja Bobi, da še ni poražen,
da se tolkel ni, sam ne verjame,
hkrati Bobi le težko dojame,
da že drugič je ves iznakažen.
