Bogu dan bi pišček rad ukradel,
se odpravil je na komisijo,
da dosegel tam bi revizijo,
vrnil se nazaj je ves upadel.
Kaj si hotel, pišček, kaj te daje,
so vprašali ga, povej nam glasno,
da nam bo lahko postalo jasno,
kaj imel bi, ubogi pišček, raje.
A pospravljal rad bi, pišček, druge,
spravljal jih na oni svet, ubožec,
k vsakemu dopisal križec, krožec,
znamenje, da ni bil žrtev kuge?
Bogu dan ukradel bi z naslado,
nad življenja bi se, pišček, spravljal,
pred ničemer ne bi se ustavljal,
in za to bi hotel še nagrado?
Tega ni mu rekla komisija,
v tla je zrla, mislila pa to je,
pišček raje naj skrbi za svoje,
ki jih vodi taka perverzija.
Za denarje si srebrne niti
Judež ne bi zlepa rok umazal,
pišček pa je svetu s tem dokazal,
kaj ubožec je v duši ubiti.
