Zohran Mamdanič postal župan je
najlepšega mesta na celini,
v severnoameriški divjini,
kjer izliva reka se Oranje.
Čakaj malo, kakšna vendar reka,
si pomešal z Afriko to vodo?
Ne, le v skupno spravil sem posodo,
kar iz tretjega sveta se steka.
Reka afriška je, ni Oranje,
je pač Kongo, Niger ali Mali,
od tam novi so pripotovali,
v mestu da dobijo stanovanje.
Reka afriška je, ni celina
severnoameriška, ni važno,
da je le podnebje dovolj vlažno
in da v mestu dobra je svežina.
Tudi Zohran Mamdanič postal ni
šele zdaj načelnik, se že vlači
dvajset let, v župana se oblači,
med priseljenci naj bil bi glavni.
Pravi »mam«, dá nič, ampak le jemlje,
to spoznanje vedno bolj prodira,
tretji svet ko v mesto vse bolj vdira,
ko prisvaja v njem vse več si zemlje.
Musliman ni Zoran, ni obrezan,
a si vendar pridno vejo žaga,
zdravi končno ko razum spet zmaga,
dvoma ni, Mamdanič bo odrezan.
